Bioaktivni peptidi predvsem nadzirajo človeško rast, razvoj, imunsko regulacijo in metabolizem ter ohranjajo ravnovesje v telesu. Zmanjšanje bioaktivnih peptidov lahko bistveno spremeni telesne funkcije.
Na primer, ko jih proizvajalci peptidov predstavijo otrokom, se njihova rast in razvoj upočasnita ali celo ustavita, kar lahko v daljšem obdobju povzroči pritlikavost. Pri odraslih in starejših lahko pomanjkanje bioaktivnih peptidov oslabi imunski sistem, moti metabolizem in endokrino delovanje, kar povzroči različne bolezni, kot so nespečnost, izguba teže ali edemi.
Ker bioaktivni peptidi vplivajo tudi na živčni sistem, lahko upočasnijo gibanje, poslabšajo kognitivne funkcije in, kar je še pomembneje, njihovo zmanjšanje neposredno prispeva k postopnemu staranju različnih delov telesa, kar vodi v različne bolezni.
Peptidi so spojine, ki nastanejo s kombinacijo -aminokislin in peptidnih vezi ter so vmesni produkti hidrolize beljakovin. Na splošno peptidi vsebujejo od 2 do 9 aminokislin. Peptidi imajo veliko različnih imen, odvisno od števila aminokislin, ki jih vsebujejo.
Spojino, ki nastane z dehidracijo in kondenzacijo dveh molekul aminokislin, imenujemo dipeptid. Podobno obstajajo tripeptidi, tetrapeptidi, pentapeptidi in tako naprej, do nonapeptidov. Ta spojina običajno nastane z dehidracijo in kondenzacijo 10/100 molekul aminokislin, imenovanih polipeptid, ki lahko prehaja skozi polprepustno membrano in se ne obori s trikloroocetno kislino in amonijevim sulfatom.
