daptomicin

daptomicin|Lipopeptidni antibiotik|Gram-pozitivna raziskava|Znanstveni-peptid

【Lastnosti】Bel ali umazano{0}}bel prah
【Čistost】 Večja ali enaka 95 %
【Pakiranje】5mg, 10mg
【Shranjevanje】2-8 stopinj, shranjevanje -20 stopinj, zaprto shranjevanje
【Več informacij] Cena peptida, informacije o zaporedju, kemijska struktura, molekulska masa, znanstvena raziskovalna literatura, pošljite povpraševanje po e-pošti

Daptomicin je ciklični lipopeptidni antibiotik iz Streptomyces roseus, sestavljen iz cikličnega peptidnega jedra desetih aminokislin s stransko verigo maščobnih kislin. Njegovo delovanje je drugačno od delovanja -laktamskih ali glikopeptidnih antibiotikov, saj se v glavnem opira na kalcijeve ione za doseganje ciljanega napada na bakterijsko celično membrano, s hitrim baktericidnim delovanjem proti različnim-po Gramu-pozitivnim bakterijam, odpornim na zdravila, vključno z MRSA, VRE. Daptomicin je-sintetični peptid visoke čistosti, ki je namenjen samo za in vitro in poskuse na živalih ter druge znanstvene raziskave in ga ni mogoče uporabiti za zdravljenje ljudi.

Baktericidni proces daptomicina se začne s prisotnostjo kalcijevih ionov. Pri fizioloških koncentracijah kalcijevih ionov (približno 50 mg/L) je antibiotik daptomicin podvržen konformacijski spremembi, ki povzroči nastanek transmembranskih oligomernih por v bakterijskih celičnih membranah, ki vsebujejo fosfatidilglicerol (PG).Silverman et al. (2003) v Antimikrobna sredstva in kemoterapija navaja, da je daptomicin učinkovit proti Staphylococcus aureus. V Protimikrobna sredstva in kemoterapija, Silverman et al. (2003) so pokazali, da ima baktericidno delovanje daptomicina proti S. aureus jasno časovno-odvisno in od-odmerno-odvisno razmerje z disipacijo membranskega potenciala: pri koncentraciji 5 ug/ml se je viabilnost celic zmanjšala za več kot 99 % v 30 minutah, medtem ko se je membranski potencial povečal za več kot 90 %. Nastajanje por je povzročilo hiter izliv K⁺, ki je zaviral DNA, RNA in sintezo beljakovin, kar je nazadnje ubilo bakterije. Za razliko od večine kationskih protimikrobnih peptidov je daptomicin anionska molekula, ki se mora zanašati na kalcijeve ione, da izvaja ciljne učinke na membrano-, kar je edinstven mehanizem, zaradi katerega je pomembna modelna molekula za preučevanje membransko-aktivnih antibiotikov.

Daptomicin je pokazal zelo nizke minimalne zaviralne koncentracije (MIC) proti pogostim kliničnim po Gramu-pozitivnim aerobnim bakterijam. Fuchs et al. (2000) so pregledali 514 kliničnih izolatov in ugotovili, da so bili MIC vseh testiranih sevov manjši ali enaki 2 mg/L, pri čemer je le nekaj sevov E. faecalis in Listeria monocytogenes doseglo 4 mg/L. MIK MSSA in MRSA so segale od 0,03-0,5 mg/L, E. faecalis in E. faecalis (vključno s sevi, odpornimi na vankomicin) 0,25-2 mg/L, -hemolytica in E. faecalis (vključno s sevi, odpornimi na vankomicin-) sta bila 0,03-0,5 mg/L za MSSA in MRSA, 0,25-2 mg/L za E. faecalis in E. faecalis (vključno s sevi, odpornimi proti vankomicinu), in 0,016-0,25 mg/l za Streptococcus -hemolyticus. Treba je omeniti, da so bile MIK daptomicina podobne tistim pri odpornosti na meticilin ali vankomicin. Predvsem MIK daptomicina ni bil v korelaciji s fenotipi odpornosti na meticilin ali vankomicin, kar kaže, da na njegovo aktivnost proti MRSA in VRE ne vplivajo že obstoječi mehanizmi odpornosti. Cilli et al. (2006) so tudi potrdili, da so bili vsi testirani sevi občutljivi na daptomicin v in vitro študiji 42 sevov VRE, 30 MRSA in 36 MRSE. Rezultati in vitro študije sevov 42 VRE, 30 MRSA in 36 MRSE so pokazali, da so bili vsi sevi občutljivi na daptomicin.

1. Raziskave bakterijskih okužb,-odpornih na več zdravil
Daptomicin je odobren za zdravljenje zapletenih okužb kože in mehkih tkiv, bakteriemije Staphylococcus aureus in desnostranskega infektivnega endokarditisa. Od leta 2010 je bilo približno 1 milijon bolnikov po vsem svetu s hudimi gram-pozitivnimi bakterijskimi okužbami zdravljenih z antibiotikom daptomicinom. V raziskovalnem okolju se pogosto uporablja kot pozitivna kontrola proti MRSA in VRE ali za raziskovanje novih kombiniranih terapij.

2. Okužbe,-povezane z biofilmom
Zdravljenje okužb,-povezanih z medicinskimi pripomočki, je še posebej problematično zaradi velike zmožnosti tvorbe biofilma Enterococcus faecalis. Barber et al. (2021) so uporabili metodo časovne-kill krivulje biofilma za oceno aktivnosti sočasne-dajanja daptomicina na VRE v biofilmih. Ugotovili so, da je bila MIC (bMIC) v biofilmih 2-8-krat višja od običajne MIK, kar kaže, da biofilmi bistveno zmanjšajo občutljivost na zdravila. Ko pa je bil antibiotik daptomicin kombiniran s ceftriaksonom, ampicilinom ali rifampicinom, se je bMIC zmanjšal za več kot ali enako 2-krat in je pokazal sinergistične baktericidne učinke proti večini testiranih sevov (večji ali enak 2 log₁₀ CFU/cm² v primerjavi z enim samim sredstvom). Ti podatki so pomembna referenca za preučevanje strategij proti biofilmu.

3. Raziskave mehanizmov odpornosti na zdravila
Študije odpornosti na daptomicin so se osredotočile na dvo-komponentni regulativni sistem mprF in VraSR. Mehta idr. (2012) so ugotovili, da so bile točkovne mutacije mprF (npr. L826F) neposredno povezane s fenotipi odpornosti na antibiotik daptomicin v kliničnih sevih MRSA in da je bila aktivacija sistema VraSR ključni sinergistični dejavnik pri odpornosti na zdravila. Inaktivacija VraSR je občutno povečala občutljivost za daptomicin, medtem ko je bila odpornost obnovljena po polnjenju. Te ugotovitve zagotavljajo molekularno osnovo za razumevanje prilagodljivega odziva bakterij na membransko-tarčno usmerjene antibiotike.

4. Kombinirano presejanje zdravil
Sinergistični učinek daptomicina z -laktami, rifampicinom in aminoglikozidi je bil obsežno raziskan. Poleg tega je kemično spajanje daptomicina s srebrovimi nanoklastri v zadnjih letih pokazalo povečano sposobnost -škodovanja membrani. Pomembno je omeniti, da daptomicin ni primeren za študije pljučnih okužb, ker je vezan na pljučne površinske-aktivne snovi in ​​jih inaktivira - prvi prijavljeni primer organ-specifične inaktivacije antibiotika.

Priporočila za shranjevanje in uporabo
Priporočljivo je, da liofiliziran prašek shranjujete pri -20 stopinjah, pri čemer se izogibajte ponavljajočemu se zamrzovanju in odmrzovanju. Po raztapljanju ga je mogoče razdeliti pri -80 stopinjah za dolgoročno shranjevanje. Raziskovalci morajo predhodno potrditi aktivnost daptomicina glede na specifični eksperimentalni sistem (npr. koncentracija kalcijevih ionov, sestava medija), ker raven kalcijevih ionov neposredno vpliva na njegov baktericidni učinek.

• Silverman JA, et al. Protimikrobna sredstva Chemother. 2003;47(8):2538-2544.
• Fuchs PC, et al. J Antimicrob Chemother. 2000;46(3):443-447.
• Cilli F, et al. J Chemother. 2006;18(1):27-32.
• Barber KE, et al. Antibiotiki. 2021;10(8):897.
• Mehta S, et al. Protimikrobna sredstva Chemother. 2012;56(1):92-102.
• Silverman JA, et al. J Infect Dis. 2005;191(12):2149-2152.

Daptomicin, lipopeptidni antibiotik, depolarizacija membrane, MRSA, Gram-pozitivne bakterije